Divaški prag

Ogled zemljevida

  1. Železniška postaja

Divaška železniška postaja spada v sklop zgradb, ki jih je za potrebe južne železnice zgradila Avstrijska monarhija do leta 1857. Bila je med večjimi, saj je vključevala tudi stanovanja za delavce potrebne pri upravljanju železnice. Izraža tipični gradbeni slog, ki ga prepoznamo pri vseh zgradbah tega pomena med Dunajem in Trstom. V zadnjih letih je doživela večjo obnovo potniških peronov. Z izgradnjo dveh podhodov sta zopet povezana oba dela Divače, kar je za prebivalstvo velikega pomena. Postaja se je povečala v času izgradnje istrske proge Divača – Pulj leta 1876 in z izgradnjo proge Divača – Koper leta 1967.

  1. Škrateljnova hiša – Muzej slovenskih filmskih igralcev

Njena izgradnja sega v 17. stoletje. V prvi polovici 19.stoletja  je bila v njej furmanska gostilna s prenočišči. Domačijo so sestavljala tri poslopja, poleg bivalnega dela še skedenj in hlev. Kasneje je v njej prebivala družina Ide Kravanja, bolj znane kot Ita Rina in družina Malnarčič. Ida Kravanja je bila rojena v Škrateljnovi hiši leta 1907, kasneje se je uveljavila kot filmska zvezda evropskega slovesa. Leta 2010 je bila zaključena obnova celotne domačije z dvoriščem in rešena je bila propada. Danes je v njej urejen Muzej slovenskih filmskih igralcev.

  1. Spomenik Dan prej

Spomenik obeležuje dogodke osamosvojitvene vojne za Slovenijo iz leta 1991. Uradno se je vojna začela 27. junija 1991. Pred tem je 25. junija 1991 v večernih urah skupščina potrdila osamosvojitev Slovenije. Naslednji dan dopoldne so se iz vojašnic Pivka in Ilirska Bistrica začeli premiki oklepnih vozil Jugoslovanske ljudske armade proti mejnim prehodom z Italijo. Vodstvo JLA je pospremilo te akcije z obrazložitvijo, da gredo obvarovati mejo pred »zunanjimi« sovražnimi silami. V Divači je prišlo do streljanja. JLA je napovedala vojno proti Sloveniji šele 26. junija v poznih večernih urah in uradno so se premiki vojske začeli 27. junija malo po eni uri ponoči.

  1. Vodni zbiralnik

Spada v tehnično – kulturno dediščino in je del infrastrukture, ki je bila zgrajena za potrebe južne železnice Dunaj – Trst leta 1857. Vodna zajetja – tajhe so bile zgrajene pri Gornjih Ležečah, vodo pa so po vodovodu speljali 38 kilometrov do Trsta. Večje količine vode so potrebovali za oskrbo parnih lokomotiv. Vodni zbiralnik v Divači je zgrajen iz klesanega kamna, strop je polkrožen obok. Ima kapaciteto do 545 m³.

  1. Bogomir Magajna

Rojen je bil 13. januarja 1904 v Gornjih Vremah. Na medicinski fakulteti je dokončal študij in se specializiral za psihoterapevta. Delal je v različnih bolnicah, med drugimi v Psihiatrični kliniki na Studencu v Ljubljani. Napisal je več krajših povesti za otroke, nekaj tudi za odrasle. Bil je domoljub in domačini se ga spominjajo kot dobrosrčnega človeka, ki je priskočil na pomoč vsakemu, ki je to potreboval. Umrl je v Ljubljani 27. marca 1963.

  1. Udornica Risnik

Nekdaj se je imenovala Grižni dol zaradi mnogih melišč in sten. Udorna dolina Risnik je koliševka, to je udorina s strmimi stenami, ki je nastala z udorom stropa podzemne jame. Povprečna globina udornice je 72 metrov, njen povprečni premer pa 220 metrov. Dno udornice je precej uravnano, proti obodu se dvigujejo melišča, ki 34 metrov nad dnom, na nadmorski višini 400 m, preidejo v 30-40 metrov visoke prepadne skalne stene. Nastanek udorne doline je povezan z nekdanjim potekom podzemskih tokov reke Reke, ki zdaj teče zelo blizu udornice, vendar precej globlje. Posebnost udornice je ta, da skupaj uspevajo sredozemske in alpske vrste, kar je v naravi velika redkost. Vzrok je temperaturna inverzija. Tudi živalstvo je izredno pestro. V stenah pod severnim delom doline je vidnih več spodmolov, kjer so številna gnezdišča ptic. Strme stene nudijo dom in gnezdišče planinskim hudournikom, veliki uharici sokolu selcu in krokarju. Tu bomo našli še številne plazilce, metulje, netopirje,…

Okoli udornice Risnik je speljana zanimiva Krasoslovno naravoslovna učna pot.

  1. Kačna jama

Nedaleč od železniške postaje v Divači se v veliki vrtači odpira vhod v 278 metrov globoko in več kot 14 kilomtrov dolgo Kačno jamo. Velja za tretjo najdaljšo jamo v Sloveniji, takoj za za Postojnskim in Predjamskim jamskim sistemom. Ime Kačna jama je popačenka prvotnega poimenovanja (Kačja jama), ki so ga uporabljali domačini domnevno zaradi strahu pred breznom kot vhodom v onostranstvo (Rojšek, 1998). Vhod v jamo se začne v veliki vrtači. Naravni most na dnu vrtače ločuje dve brezni, s katerimi se pričenja izjemno slikovito, 186 metrov globoko vhodno brezno, pod katerim se raztezajo kilometri podzemnih galerij. Na dnu jame naletimo na del podzemskega toka Reke. 60 metrov globoko dno Kačne jame so leta 1889 prvi dosegli domačini, Grega Žiberna – Tantava, Jakob Rešaver – Harambaša in Jakob Rebec. Josip Marini je prvi natančno opisal in narisal prvi načrt jame.

Povod za prve raziskave je bilo iskanje pitne vode za oskrbo Trsta. Iskanje je trajalo več kot 80 let. Podzemni tok Reke v Kačni jami so odkrili leta 1972.  Leta 2000 so divaški jamarji odkrili še en vhod v Kačno jamo in ga imenovali Brezno treh generacij.

  1. Divaška jama

Jama leži v neposredni bližini regionalne ceste Divača – Lokev, kak kilometer od Divače. Leta 1884 jo je odkril Gregor Žiberna – poznan kot Tantava. Kmalu so jo odprli za javnost. Divaška jama je zanimiva, ker predstavlja del jamskega sistema, ki ga je izoblikovala reka Reka. Jama je dolga 700 metrov, 500 metrov pa je urejenih za turistični ogled. Pri ogledu jame se spustimo do globine 50 metrov. Posebnosti v jami so stalagmiti, sigaste  kope, ciprese, številne zavese  in  sveče. Največje  bogastvo jame  pa  je zakladnica z mnogimi belo-rdečimi zavesami ter helektitnimi izrastki in velikimi kristali. Divaško jamo sta v preteklosti obiskali dve eminentni osebnosti, Avsrto – Ogrski prestolonaslednik Rudolf Habsburški in svetovno znani psihoanalitik Sigmund Freud.

9. Letališče

Raziskovalna naloga:
LETALISCE_ DIVACA_Jure_Obreza
Letališče Divača

Moja Divača, Rok Prelc